[ Pobierz całość w formacie PDF ]
. . .Je predvsem pravica do uÏivanja vsamem sebi.Pravica do uÏivanja v samem sebi, ki veli-kodu0 no dopu0 ãa to uÏivanje tudi vsem drugim ljudem,da bi bil njihov lastni uÏitek 0 e toliko bolj spro0 ãen in 0 etoliko veãji.Skratka estetska kategorija.RazpoloÏenje, kise lahko razÏivi in docela uveljavi 0 ele tedaj, ko druÏbein naroda ni veã, predvsem pa 0 ele tedaj, ko ne obstajaniã transcendentnega in niã zavezujoãega.UÏitek v tur-nem smuãanju po celcu pod Triglavom, uÏitek v deska-nju na vodi v portoro0 kem zalivu.Po sili razmer sicer 0 evedno pritlikavo slovensko veselje, vendar le uveljavitevsakrosantne pravice do intime, do samega sebe, pa ãe-prav ti je potem pri samem sebi na smrt dolgãas.In jenesramen pljunek v to intimo edino, kar jih lahko odre0 itega dolgoãasja.Prav zato so ti fantje tako alergiãni na vsako morali-ziranje.»Kak0 na moralna kriza neki!« vzklika Pavle Gantar vnedavni Mladini.Pri tem pa v trenutku, ko spregovori omorali, Ïe zapusti svojo individualno pozicijo in se zaã-360 O SVOBODI IN BOGUBESeDAne sklicevati na nekak0 ne kolektivne prikazni, ker mo-rala paã Ïivi samo v medãlove0 kih odnosih, ni je pa podTriglavom in v portoro0 kem zalivu.»·e nikoli ni bilaslovenska druÏba v duhovnem pogledu vi0 je, kot je da-nes, 0 e nikoli niso imeli Slovenke in Slovenci toliko svojeusode v rokah, kot jo imajo danes, 0 e nikoli niso bili takotrdno odloãeni, da jo bodo v svojih rokah tudi obdrÏa-li.·e nikoli niso, vsaj po mojem mnenju, tako dobrovedeli, kaj jim je storiti, in 0 e nikoli niso bili tako trdnoprepriãani, da bodo tisto, kar jim je storiti, tudi storili.«Mladi liberalec se pri tem oãitno sploh ne zaveda, dato, kar tako navdu0 eno razgla0 a za moralo, sploh nimorala, temveã nemorala.Da se pravzaprav sklicujena kolektivno voljo in na aktivistiãni navdih.Da dobe-sedno ponavlja besede, s kakr0 nimi nas je takoj po voj-ni pital Boris Kidriã, potem pa 0 e dobrih trideset letEdvard Kardelj skratka besede, ki naj bi opraviãileskoraj vse komunistiãne zloãine.BrÏ ko spregovori omorali, sploh ni veã liberalec, temveã nepobolj0 ljiv bolj-0 evik.Ne zaveda se veã niti tega, da se nemorala zaãneprav s sklicevanjem na kolektivno voljo, z redukcijo ãlo-veka na politiko, s postavitvijo pragmatiãnega zgodo-vinskega cilja, po katerem se poslej meri vse ãlove0 ko inv imenu katerega je ljudem vse dovoljeno.Kaj 0 ele, da bise zavedal tega, da je ãloveku za moralno razrvanje respotrebna poniÏnost, za dokonãno odre0 itev pa iskrena361 O SVOBODI IN BOGUBESeDAmolitev . . .Da je najveã zla v svetu vedno tedaj, koãlovek vzame svojo usodo v svoje roke.In da je bila naj-veãja kvaliteta dosedanjih slovenskih liberalcev ãe sokak0 no sploh imeli prav v tem, da svoje usode nikdarniso vzeli v svoje roke, ampak so se raj0 i dali bogabojeãevoditi drugim.Izdajstvo samega sebe je bil za njih ved-no najmanj0 i greh, pa ãeprav je v boÏjih oãeh najveãji.Se je morda mlademu liberalcu zareklo? Nikakor ne.Nasprotno: prav ta nesporazum z moralo je najboljadekvaten izraz dvojne, prevrtljive narave liberalizma ne samo slovenskega, ampak kar vsega evropskega kon-tinentalnega liberalizma.To je namreã tisti individuali-zem, sprião katerega so Mussolini, Hitler in Stalin mo-ralistiãno pobesneli in katerega najbolj naravna dopol-nitev je druga skrajnost, kolektivistiãni totalitarizem.Inkateremu so liberalci, ko so se konãno sooãili s svetom,prvi navdu0 eno zaploskali in zaãeli pridno izdelovatitopove in tanke.V Sloveniji, ki je vedno le bleda kopijaEvrope, pa so postali partizanski vojvode.Vendar tega ne pi0 em zaradi obsodbe liberalizma,temveã zaradi pohvale.Îal ne zaradi pohvale slovenske-ga, temveã pohvale tistega liberalizma, ki je porodil takoimenovanega gentlemana in »mi0 iãastega kristjana«,kot je tega prvega liberalca poimenoval Charles Kings-ley
[ Pobierz całość w formacie PDF ]