[ Pobierz całość w formacie PDF ]
.�.�.Je predvsem pravica do u�ivanja vsamem sebi.Pravica do u�ivanja v samem sebi, ki veli-kodu0 no dopu0 �a to u�ivanje tudi vsem drugim ljudem,da bi bil njihov lastni u�itek 0 e toliko bolj spro0 �en in 0 etoliko ve�ji.Skratka estetska kategorija.Razpolo�enje, kise lahko raz�ivi in docela uveljavi 0 ele tedaj, ko dru�bein naroda ni ve�, predvsem pa 0 ele tedaj, ko ne obstajani� transcendentnega in ni� zavezujo�ega.U�itek v tur-nem smu�anju po celcu pod Triglavom, u�itek v deska-nju na vodi v portoro0 kem zalivu.Po sili razmer sicer 0 evedno pritlikavo slovensko veselje, vendar le uveljavitevsakrosantne pravice do intime, do samega sebe, pa �e-prav ti je potem pri samem sebi na smrt dolg�as.In jenesramen pljunek v to intimo edino, kar jih lahko odre0 itega dolgo�asja.Prav zato so ti fantje tako alergi�ni na vsako morali-ziranje.�Kak0 na moralna kriza neki!� vzklika Pavle Gantar vnedavni Mladini.Pri tem pa v trenutku, ko spregovori omorali, �e zapusti svojo individualno pozicijo in se za�-360 O SVOBODI IN BOGUBESeDAne sklicevati na nekak0 ne kolektivne prikazni, ker mo-rala pa� �ivi samo v med�love0 kih odnosih, ni je pa podTriglavom in v portoro0 kem zalivu.��e nikoli ni bilaslovenska dru�ba v duhovnem pogledu vi0 je, kot je da-nes, 0 e nikoli niso imeli Slovenke in Slovenci toliko svojeusode v rokah, kot jo imajo danes, 0 e nikoli niso bili takotrdno odlo�eni, da jo bodo v svojih rokah tudi obdr�a-li.�e nikoli niso, vsaj po mojem mnenju, tako dobrovedeli, kaj jim je storiti, in 0 e nikoli niso bili tako trdnoprepri�ani, da bodo tisto, kar jim je storiti, tudi storili.�Mladi liberalec se pri tem o�itno sploh ne zaveda, dato, kar tako navdu0 eno razgla0 a za moralo, sploh nimorala, temve� nemorala.Da se pravzaprav sklicujena kolektivno voljo in na aktivisti�ni navdih.Da dobe-sedno ponavlja besede, s kakr0 nimi nas je takoj po voj-ni pital Boris Kidri�, potem pa 0 e dobrih trideset letEdvard Kardelj skratka besede, ki naj bi opravi�ileskoraj vse komunisti�ne zlo�ine.Br� ko spregovori omorali, sploh ni ve� liberalec, temve� nepobolj0 ljiv bolj-0 evik.Ne zaveda se ve� niti tega, da se nemorala za�neprav s sklicevanjem na kolektivno voljo, z redukcijo �lo-veka na politiko, s postavitvijo pragmati�nega zgodo-vinskega cilja, po katerem se poslej meri vse �love0 ko inv imenu katerega je ljudem vse dovoljeno.Kaj 0 ele, da bise zavedal tega, da je �loveku za moralno razrvanje respotrebna poni�nost, za dokon�no odre0 itev pa iskrena361 O SVOBODI IN BOGUBESeDAmolitev�.�.�.Da je najve� zla v svetu vedno tedaj, ko�lovek vzame svojo usodo v svoje roke.In da je bila naj-ve�ja kvaliteta dosedanjih slovenskih liberalcev �e sokak0 no sploh imeli prav v tem, da svoje usode nikdarniso vzeli v svoje roke, ampak so se raj0 i dali bogaboje�evoditi drugim.Izdajstvo samega sebe je bil za njih ved-no najmanj0 i greh, pa �eprav je v bo�jih o�eh najve�ji.Se je morda mlademu liberalcu zareklo? Nikakor ne.Nasprotno: prav ta nesporazum z moralo je najboljadekvaten izraz dvojne, prevrtljive narave liberalizma ne samo slovenskega, ampak kar vsega evropskega kon-tinentalnega liberalizma.To je namre� tisti individuali-zem, spri�o katerega so Mussolini, Hitler in Stalin mo-ralisti�no pobesneli in katerega najbolj naravna dopol-nitev je druga skrajnost, kolektivisti�ni totalitarizem.Inkateremu so liberalci, ko so se kon�no soo�ili s svetom,prvi navdu0 eno zaploskali in za�eli pridno izdelovatitopove in tanke.V Sloveniji, ki je vedno le bleda kopijaEvrope, pa so postali partizanski vojvode.Vendar tega ne pi0 em zaradi obsodbe liberalizma,temve� zaradi pohvale.�al ne zaradi pohvale slovenske-ga, temve� pohvale tistega liberalizma, ki je porodil takoimenovanega gentlemana in �mi0 i�astega kristjana�,kot je tega prvega liberalca poimenoval Charles Kings-ley
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
